Normiranci in računovodstvo

Možnost izbire oblike »normiranec« je v slovenskem podjetništvu omogočena pretežno zaradi poenostavitve poslovanja in administracije mikro podjetij oziroma podjetnikov. Omogoča namreč poslovanje brez običajnega »rednega knjigovodstva«, z nekaj osnovni mi evidencami.

 

Računovodstvo je namreč po svoji definiciji namenjeno zbiranju, beleženju, pripravi informacij ter poročanju o poslovanju. Vse to je praviloma namenjeno različnim deležnikom, kakor jih imenujemo, v podjetništvu so to prvenstveno država, lastniki, dobavitelji, banke in podobno. Manjše kot je podjetje in obseg poslovanja, manj je običajno teh deležnikov. Tudi informacij je veliko manj – zato so torej »obvladljive« tudi z nekaj enostavnimi evidencami, ki jih lahko vodi podjetnik sam. Slednje nato uporabi tudi za sestavo davčnih obračunov in drugih poročil.

Osnovna administracija za normirance

Kaj so tiste osnovne evidence in zadeve, ki jih mora normiranec vseeno voditi oziroma urediti:

  1. Voditi evidenco izdanih računov,
  2. Voditi evidenco osnovnih sredstev,
  3. Oddajanje davčnega obračuna,
  4. Preveriti pravilnost obračuna prispevkov.

Voditi evidenco računov

Za prodajo blaga ali storitev mora tudi normiranec izdati račun. V kakšni obliki in kako to pravilno storiti je že druga tema – predvsem treba biti pazljiv pri tem, če kupci plačajo kako drugače, kot na TRR. Hitro se lahko zgodi, da je treba take račune davčno potrjevati. Poleg tega da se za prihodke izda račune, pa je obvezno tudi voditi evidenco teh izdanih računov. To lahko pomeni pač neko preglednico, kamor se vpisuje po zaporedni številki, navesti podatke o kupcu, datume, zneske itd.

Voditi evidenco osnovnih sredstev

Če podjetnik kupi neka sredstva (recimo na primer opremo), je tudi kot normiranec dolžan voditi evidenco teh sredstev. Pred tem je treba za tako sredstvo tudi imeti nek dokument – običajno »original« račun (račun s podatki podjetnika). Te nabave se potem spet vpiše v neko preglednico – z datumi, podatki dobavitelja, vrednostjo in vrsto sredstva oziroma njenim opisom.

Oddajanje davčnega obračuna

Davke je seveda treba plačati. Obdavčitev pri normirancih je trenutno torej 4% od prihodkov. Vendar to ni kar »avtomatično«, temveč je treba na FURS oddati primeren davčni obračun. Katerega in do kdaj je odvisno od pravno-organizacijske oblike – torej – ali podjetnik posluje kot s.p., d.o.o., morda kaj drugega…

Najpogosteje so normiranci s.p.-ji, ki torej do 31.3. za preteklo davčno leto oddajo davčni obračun – to je - Obračun akontacije dohodnine in dohodka od iz dejavnosti. Slednjega se prek eDavkov odda, pri tem se izpolni nekaj podatkov (nekaj jih eDavki že »predizpolnijo«).

Paziti je potrebno tudi na pravilno obravnavo vseh prihodkov podjetnika. Tukaj pa se je že dobro vsaj nekoliko informirati oziroma izobraziti, da se kaj ne pozabi oziroma spregleda. Prihodki so namreč lahko tudi še kaj drugega, poleg tistih zneskov po izdanih računih (seštevek iz prej omenjenih evidenc).

Preveriti pravilnost obračuna prispevkov

FURS v eDavke vsak mesec samodejno vloži obračun prispevkov za samostojnega podjetnika. Ta obračun ima najprej status osnutka, če nič ne spremenite pa se nato tudi samodejno potrdi in tako obveljajo zneski na obračunu.

Kadar pa ima podjetnik v mesecu pred tem kakšne posebnosti oziroma obračun ni »osnovni«, pa se lahko zgodi, da se te v obračunu ne upoštevajo avtomatično. Tu govorimo o skrajšanem zavarovalnem času (npr. zaradi starševskega varstva), morebitne bolniške, nege itd. Marsikaj od tega se ne upošteva samodejno – zato je treba to preveriti in primerno popraviti.  

Podjetnik si mora tako ob začetku poslovanja obvezno urediti dostop do eDavkov ter se seznaniti s tem, kako se pregleda nekaj osnovnih zadev v tej aplikaciji, vključno z obračunom mesečnih prispevkov.

Ko posel postaja kompleksnejši

Ko se obseg poslovanja veča in postaja kompleksnejše (na primer se začne poslovati s tujino, ali pa podjetnik zgradi ekipo, ki ji tudi izplača neke dohodke ali povračila) – takrat se tudi precej zakomplicira vse v zvezi s temi informacijami.

Včasih je težko slediti vsem podatkom (na primer o plačilih kupcev, ali pa o opravljenih službenih poteh in stroških povezanih s tem), pogosto pa lahko pravilno obravnavanje poslovanj zahteva več znanja. Pravilnost obravnave poslovnih dogodkov s partnerji v tujini, ali pa na primer pravilen obračun osebnega dohodka – ter vsa poročanja davčni v zvezi s takšnimi zadevami, ni več mačji kašelj.

Zato je običajno to eden prvih »signalov«, da je čas, da normiranec, kljub temu, da mu zakonodaja omogoča določene poenostavitve, pridobi strokovno pomoč – ali v obliki zunanjega računovodstva ali pa lastnim usposabljanjem.

Napake so lahko precej kritične in podjetnik se kaj hitro sooči z inšpekcijskim pregledom in celo kakšno globo. Pri tem izgovor »nisem vedel«, žal ne pomaga kaj dosti. Pravila poslovanja v takih primerih veljajo za vse enaka – tako za ogromna podjetja s celimi računovodskimi oddelki, kot za mikro podjetnika, ki ima na primer samo 3 izdane račune v tujino, ali pa samo najame znanca, da mu pomaga nekaj narediti v novem lokalu.

Če torej poudarim, kdaj skoraj zagotovo potrebujete računovodjo:

  • Ko začnete poslovati s tujino (poglejte si tudi članek na povezavi na to temo)
  • Ko dobite sodelavce (zaposlite koga, najamete s podjemno pogodbi, avtorsko…)
  • Ko promet v Sloveniji pride blizu 50.000 EUR v tekočih 12 mesecih (postanete zavezanec za DDV)
  • Če boste kandidirali za kakšna večja javna sredstva, subvencije itd.

V vseh teh primerih namreč pridete do točke, ko boste potrebovali nekoga z znanjem in izkušnjami. Seveda se lahko tudi samo do določene mere priučite, vendar za zares dobro poznavanje računovodskih zahtev pri takem poslovanju, to ne gre kar tako. Osnove boste najbrž spoznali, ampak hudič tiči v podrobnostih. Ravno področja DDV, mednarodnega poslovanja in obračuna osebnih dohodkov sodijo med najzahtevnejša davčno-računovodska področja. Še izkušeni računovodje potrebujejo stalna izobraževanja in prebiranje strokovnih gradiv.

 

Avtor: Robert Dvoršek

O avtorju:

Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja Agencija Znajdi se d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, samostojni podjetnik, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 15 let dela v računovodstvu, 13 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem. S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov. Decembra 2020 je izdal svojo prvo knjigo (Z)najdi se v podjetništvu, prvi interaktivni priročnik za podjetnike v Sloveniji. 
 

Vir slike iz naslovnice: Photo by Canva

Tags :