V podjetniškem smislu se je marsikateri pristop obrnil na glavo. Včasih se je poslovalo v lokalih, trgovinah, podjetniki so odpirali pisarne, poslovalnice, obrate – danes še vedno, kljub gospodarskemu razcvetu, težko zapolnimo poslovne prostore.

Delo na daljavo postaja nekaj, kar je bilo včasih bolj tema učbenikov in futurističnih napovedi. Tehnološke spremembe na področju povezljivosti, kolaboracijskih orodij in plačilnega prometa so omogočile, da lahko tisti, ki želijo imeti nekaj narejeno, to uredijo preko nekoga, ki ne bo pri njih zaposlen, ne bo sedel v njihovi pisarni in ga bodo po opravljenem delu tudi enostavno plačali. 
 

Za prihodnost se obeta veliko sprememb na področju zaposlovanja saj se po več desetletjih oziroma celo stoletjih relativno stabilne definicije zaposlitve vse to spreminja. Prihajamo namreč v ero nove paradigme dela in ustvarjanja dohodka.
 

Ko se govori o spodbujanju podjetništva, pobude pogosto prihajajo od zunaj, s strani različnih akterjev, ki prepoznajo podjetništvo kot nekaj, kar bi lahko pozitivno vplivalo na npr. lokalno okolje, zaposljivost različnih skupin itd. 
 
 

Vedno, ko se oseba loti podjetništva se pogosto sooča z različnimi nejasnostmi, išče odgovore in rešitve, potrebuje različne usluge, storitve itd.  Takšnim situacijam so še posebej izpostavljeni mladi, ki so najverjetneje šele na začetku svoje poslovne poti in to pomeni tudi, da še nimajo (v celoti) izoblikovane socialne mreže – torej vez in poznanstev, s katero bi si pomagali pri premagovanju teh izzivov. 
 

Slovenija je odprto gospodarstvo, ki je z vstopom v EU in Schengensko območje začelo tudi izkoriščati možnosti (širitve) izvajanja dejavnosti na trgih v EU.
Zaradi nižje cene delovne sile in še nekaterih drugih pogojev, so tako mnoga podjetja začela svoje storitve ponujati tudi v sosednjih ter drugih državah. Pri mnogih tovrstnih storitvah je potrebno tudi dejansko delo zaposlenih na terenu oz. na kraju izvajanja storitve - in ravno za te se obetajo precejšnje spremembe.

Stran 11 od 13