Po tem ko je bil nedavno sprejet peti paket ukrepov – ta je zagotovil na primer: 1.100 EUR temeljnega dohodka podjetnikom, prizadetih ob sprejetih ukrepih – je sedaj v pripravi še 6 »protikoronski paket«. Glavna novost bo kritje fiksnih stroškov podjetnikom in podjetjem. 

 

Društva so praviloma ustanovljena za izvajanje nepridobitne dejavnosti, kar pa ne pomeni, da društvo ne sme ustvariti dobička ali osebnega dohodka. Tako se lahko tudi člani zaposlijo na društvu in jim pripadajo vse pravice, ki veljajo bolj kot ne ista pravila glede izplačevanja dohodkov, kot za vse ostale zaposlene drugje. 

Že več let velja, da je regres za letni dopust manj obremenjen z davki in prispevki. Tako imajo torej zaposleni več od takega dohodka. Vendar pa obstajajo določene omejitve oziroma pravila. Minimalni regres, ki ga je dolžan delodajalec izplačati je še vedno določen na ravni minimalne plače v Republiki Sloveniji, to je trenutno 940,58€ za polni delovnik celo leto. Delodajalci so dolžni regres izplačati do 30.6. Praviloma mora biti izplačan vsem zaposlenim enak regres oziroma pod enakimi pogoji.

 
 

Napovedovanje prihodnosti je sicer zelo nehvaležno, sploh v času izrednih razmer in potencialnega drugega vala ter morebitnih ponovnih omejitev. Vendar pa vseeno – BDP se bo zmanjšal v letu 2020, verjetno praktično povsod. Pomembno vprašanje pa ostaja – koliko. Ob dramatičnih napovedih najhujše recesije v zgodovini, smo že kar vajeni govora o desetinah odstotkov spremembe. Eno bolj sprejetih teorij glede vpliva BDP na praktično najpomembnejši ekonomski kazalnik – stopnjo brezposelnosti – je prvi opredelil ekonomist Arthur Okun v Okunovem zakonu.

Z letom 2020 bo uvedenih nekaj davčnih sprememb – pravzaprav jih bo toliko, da gre za nekakšno mini-davčno reformo. Pri tem bodo krajšo potegnili podjetniki – iz več vidikov bo davčno okolje po novem zanje še malo manj ugodno.

Pri promocija izdelkov se pogosto zgodi, da izdelek, ki ga nekdo promovira, na primer prikazuje kako se uporablja, to blago pa na koncu ostane promotorju. Pri taki vzajemni koristnosti pa je potrebno upoštevati tudi računovodski oziroma davčni vidik – kajti če promotorju izdelek ostane, tu ne gre za brezplačno prejem oziroma darilo, temveč za plačilo v naravi.  

 

 

Stran 10 od 16