Ko se gospodarstvo obrne, je včasih potrebno tudi razmisliti o tem, da je čas za zaprtje firme. Odločitev seveda ni enostavna, vendar če drugače ne gre, jo je bolje sprejeti prej, kot pa prepozno. Dokler je v podjetju še kaj denarja za poplačilo obveznosti in dokler se še ne nabere ogromno izgube, bo izhod lastnikov lažji kot kasneje. So pa bistvene razlike pri tem, kako se zapre s.p. in kako druge oblike (na primer d.o.o., pa tudi zasebni zavodi itd).
Zapiranje S.P. in d.o.o.
Ko se odločiš zapreti firmo (S.P.), moraš paziti, da tudi to ne gre čisto enostavno. Potrebno je namreč slediti določenem postopku, ki določa tudi kakšni so roki glede korakov pri zapiranju.
Najprej bo treba vsaj 15 dni pred nameravanim dnem zaprtja obvestiti AJPES. To lahko narediš preko spletne aplikacije, preko maila ali pa pisno na izpostavi AJPESa.
Ta rok pa v praksi pomeni »maksimalni« rok. Običajno AJPES izda potrdilo oz. poda datum možnega izbrisa v krajšem čas.
Nato se odda obrazec o zaprtju podjetja, kar je treba narediti vsaj 3 dni pred nameravanim datumom zaprtja. S tem, ko je firma zaprta – torej izbrisana iz poslovnega registra – pa delo še ni končano.
Potrebno je namreč še urediti odjavo iz socialnih zavarovanj. To se uredi za ZZZS (oziroma tudi prek spleta). Za tem je treba zapreti še poslovni račun pri banki. Ena zadnjih zadev pa bo še oddaja davčnega obračuna FURSu (v 60 dneh po datumu zaprtja). Poleg obračuna davka, pa je tistim, ki vodijo poslovne knjige (torej za normirance to ne velja), oddati še zaključna poročila na AJPES (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.
Zapiranje D.O.O.
Zapiranje d.o.o. je nekoliko bolj kompleksno, kot zapiranje s.p. Razlog je predvsem v tem, da je pri d.o.o. posledica zapiranje lahko tudi oškodovanje tistih, ki jim firma dolguje (če ima pred zaprtjem dolgove). Pri samostojnem podjetniku se ti dolgovi namreč avtomatsko prenesejo na fizično osebo, pri d.o.o. pa to ni avtomatsko.
Tako obstaja več različnih postopkov za zapiranje podjetja – te različice so bolj kot ne vezane na to, kako se bodo obravnavale te obveznosti.
Nekako tako si sledijo različice – od bolj enostavnih k bolj »problematičnim«: Zapiranje po skrajšanem postopku, redna likvidacija, prisilna likvidacija, nato pa še stečaj.
Kadar ima podjetje dovolj sredstev za poplačilo upnikov (torej tistih, ki jim dolguje), se je najbrž najbolje odločiti za postopek zapiranja po skrajšanem postopku brez likvidacije. V tem primeru družbeniki podjetja s sklepom predlagajo takšen postopek – podjetje gre v izbris, za morebitne ne poplačane obveznosti pa družbeniki prevzamejo obveznost. Takšen postopek se izvede pri notarju, kjer se vloži in overi te sklepe. Sledi še nekaj poročanja in davčnih obračunov ter še vložitev kakšnih izjav za FURS, ampak načeloma ni večjih komplikacij. Običajno je tak postopek izveden v nekaj tednih oziroma da je čisto dokončno in pravnomočno, računaj raje na kakšna 2 meseca. Namreč na takšne sklepe in postopke, se lahko morebitni upniki pritožijo in tako lahko sodišče tak postopek tudi prekliče in mora podjetje postopek zapiranja nadaljevati s t.i. likvidacijo.
Če pa gre vse lepo skozi, si potem podjetniki preostala sredstva zgolj še razdelijo in zaprejo poslovni račun. Potem pa je treba do konca februarja naslednje leto oddati še davčno napoved za kapitalski dobiček kot fizična oseba.
Potem je tu likvidacija, ki je tudi postopek prenehanja poslov podjetja. S tem postopkom se torej zaključi vse posle, poravna obveznosti do upnikov, sledi razdelitev premoženja firme med družbenike (torej tistega, kar preostane po poplačilu drugim), potem pa se izbriše podjetje iz sodnega registra in s tem tudi zaključi poslovanje.
Če se tekom postopka likvidacije ugotovi, da podjetje nima dovolj sredstev za poplačilo vseh, ki jim dolguje, lahko nastopi prisilna poravnava ali pa stečajni postopki, po katerih sledi zaprtje podjetja.
Likvidacija podjetja običajno traja dlje časa, kajti je tudi več predpisanih postopkov, kot pri skrajšanem postopku zapiranja. Tudi likvidacija se izvede preko notarja.
Poleg redne likvidacije se lahko podjetje zapre kot posledica prisilne likvidacije. Do slednje lahko pride, če podjetje dlje časa ne deluje, če ima nedelujoč poslovodstvo, ali pa če družbeniki ne zagotovijo zakonsko predpisanega minimalnega kapitala.
Postopek, ki sicer ne pomeni neposredno zaprtje podjetja, je pa povezan s poplačilom obveznosti je tudi prisilna poravnava. Gre sicer za recimo temu »predstopnjo« stečaja. Več o tem pa v drugem članku. Stečaj je namreč zahtevnejši postopek, za to je treba nekoliko več pojasnil, kar pa presega ta članek.
Spremljajte nas, saj bomo še naprej objavljali sprotne točne informacije.
O avtorju:
Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja Agencija Znajdi se d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, samostojni podjetnik, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 15 let dela v računovodstvu, 13 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem.
S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov.
Vir slike iz naslovnice: Photo by Max Pixel