fbpx

S pametnimi ukrepi lahko preprečimo tudi več tisoč dodatnih brezposelnih

Napovedovanje prihodnosti je sicer zelo nehvaležno, sploh v času izrednih razmer in potencialnega drugega vala ter morebitnih ponovnih omejitev. Vendar pa vseeno – BDP se bo zmanjšal v letu 2020, verjetno praktično povsod. Pomembno vprašanje pa ostaja – koliko. Ob dramatičnih napovedih najhujše recesije v zgodovini, smo že kar vajeni govora o desetinah odstotkov spremembe. Eno bolj sprejetih teorij glede vpliva BDP na praktično najpomembnejši ekonomski kazalnik – stopnjo brezposelnosti – je prvi opredelil ekonomist Arthur Okun v Okunovem zakonu.

S pametnimi ukrepi lahko preprečimo tudi več tisoč dodatnih brezposelnih

Mnogi imajo kaj povedati čez švedski pristop soočanja z epidemijo. V osnovi so se odločili da ne bodo zaprli gospodarstva in uvajali strogih prisilnih omejitev gibanja. Imajo sicer nekaj ukrepov, še več pa priporočil – pri tem računajo na odgovorno ravnanje ljudi. 
 
Da bi lahko ocenili, ali je bil njihov pristop v zdravstvenem smislu uspešen bo potrebno še nekoliko počakati. Po podatkih Švedov, imajo v tem trenutku sicer že precej visoko stopnjo prekuženosti, v nasprotju z ostalimi državami. Hkrati imajo sicer precej visoko število umrlih (na milijon prebivalcev) – vendar ne smemo biti kratkovidni. Vprašanje je namreč, koliko mrtvih bo na milijon prebivalcev v drugih državah, ko bodo dosegle enako stopnjo prekuženosti. Seveda, Švedska ima tu prednost tudi v svojem dobrem zdravstvenem sistemu, ki med epidemijo ni počepnil, kot na primer v Italiji. 
Pomembno pa je pogledati zadevo iz ekonomskega vidika. Vsakemu je jasno, da če gospodarstvo stoji, da ne glede na trud države z intervencijami in subvencijami, to ne more biti nič dobrega za podjetja in delovna mesta. Slednje se že jasno odraža v višini BDP v prvem četrtletju. V območju eura je BDP v tem obdobju upadel za 3,8%. Na Švedskem pa 0,3%.  To je več kot 11x bolje. Pri tem je omeniti, da je Švedska majhno, odprto gospodarstvo, na katerega še kako vplivajo negativni globalni trendi. 
 
Napovedovanje prihodnosti je sicer zelo nehvaležno, sploh v času izrednih razmer in potencialnega drugega vala ter morebitnih ponovnih omejitev. Vendar pa vseeno – BDP se bo zmanjšal v letu 2020, verjetno praktično povsod. Pomembno vprašanje pa ostaja – koliko. Ob dramatičnih napovedih najhujše recesije v zgodovini, smo že kar vajeni govora o desetinah odstotkov spremembe. Pred recesijo, smo se borili za odstotek ali dva gor-dol. V percepciji javnosti oziroma medijev, je 1 ali 2% pomenila razliko med veseljem in zaskrbljenostjo. Torej ja, šteje vsak odstotek – ker odstotki BDP ne pomenijo samo neke statistike in pike na suhoparnem grafu. Vplivajo na življenje. Torej – niti približno NI VSEENO, ali bo neka država beležila 10 ali pa 15% padec BDP. To so ogromne razlike. Razlike, ki jih potem čutimo v našem vsakdanu v obliki brezposelnosti, propada podjetij, političnih trenj, kreditnega krča itd. 
 
Eno bolj sprejetih teorij glede vpliva BDP na praktično najpomembnejši ekonomski kazalnik – stopnjo brezposelnosti – je prvi opredelil ekonomist Arthur Okun v Okunovem zakonu. Slednji pravi, da za vsaka 2 odstotka padca BDP v primerjavi s potencialnim BDP brezposelnost poraste za okoli odstotek. To pomeni, če se je pred krizo napovedovalo recimo 2 ali 3% rast BDP v Sloveniji, sedaj pa se predvideva, da bo BDP cca. 7% nižji, kot lani, to pomeni cca. 10% razliko med potencialnim in dejanskim. Po njegovi oceni čez palec to pomeni cca. 5% dvig stopnje brezposelnosti. V Sloveniji dvig za 0,1 odstotne točke brezposelnosti, v številki pomeni 1.000 brezposelnih več. Torej, če se brezposelnost dvigne za 5% to pomeni kar 50.000 ljudi izgubi službo. To posledično vpliva še na bistveno več ljudi – gospodinjstva teh brezposelnih, družine itd. In da ne pozabimo učinke multiplikacije v makroekonomiji – ko ima vsaka tovrstna sprememba (v plus ali minus) multiplicirane učinke. Torej, ni učinek samo izguba službe in dohodkov tega enega novega brezposelnega. Slednji bo torej manj kupoval, zapravljal, ne bo plačeval davkov in prispevkov – in vse skupaj se torej samo še potencira (multiplicira). 
 
Pa če se vrnem na raven ukrepov politike Švedska proti omejenim (če si dovolim nekaj sarkazma). Če bodo Švedi na koncu iz krize odšli z nekaj odstotnimi točkami manjšega padca BDP, bo to pomenilo nekaj tisoč manj brezposelnih. Do sedaj recimo da kake 15.000, prevedeno na slovenske številke. Ja, 15.000, pa smo praktično šele na začetku, kajti mi smo bili 2 skoraj čisto meseca zaprti, oni pa so poslovali. Da o blaginji družbe niti ne govorim. 
 

 

 
 
Spremljajte nas, saj bomo še naprej objavljali sprotne točne informacije
 

O avtorju:

Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja Agencija Znajdi se d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, samostojni podjetnik, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 15 let dela v računovodstvu, 13 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem.
S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov.
 
Vir slike iz naslovnice: Photo by Unsplash
Tags :