7 najpogostejših napak, ki jih najde inšpekcija

Najpogostejše in hkrati najbolj problematične napake, na katerih vas bodo najhitreje lovili inšpektorji. Seveda je to še najbolj odvisno od vrste dejavnosti, vendar so tako rekoč vsem branžam skupni podobni vzorci oziroma inšpekcijski nadzori.

 

 

1. Neizpolnjevanje davčnih obveznosti

Bolj ko imate urejeno situacijo s FURS-om, bolje boste prišli skozi. In obratno, bolj ko so zadeve v delu, ki ga nadzoruje davčna uprava, problematične, več nadzora in inšpekcij boste deležni in tudi bolj bodo komplicirali. Pri tem gre lahko za različna področja. Prvo je vsekakor redno in strokovno oddajanje obrazcev, poročil in pojasnil. Drugo je plačevanje davčnih obveznosti. Biti v davčnem dolgu preprosto pomeni imeti črno piko. Tretje je kooperativni in strokovni odnos do nadzorov in inšpekcij. Marsikateri podjetnik se sam loti pregovarjanja z inšpektorji. To se po navadi ne konča prav dobro. 

2. Davčno nepotrjevanje računov ali napake pri izdajanju

Čeprav je zdaj že splošno razširjeno, da je treba račune davčno potrjevati, se vseeno zgodi, da kakšen podjetnik te obveznosti ne izpolni, ker morda pozabi ali preprosto ne prepozna, da bi moral. Skratka, tudi če »niste vedeli«, da je treba račun potrditi, niste nič manj krivi. 

3. Poslovanje z dnevno blagajno in menjalnina

Dnevna blagajna, na primer v trgovinici ali gostilni, je nekaj zelo »kritičnega«. Tu morajo številke »štimati v nulo«. Na koncu dneva je gotovino – dnevni iztržek – najbolje natančno pobrati ven in položiti na poslovni račun oziroma prestaviti v drugo blagajno.  Tudi če delate samo družinski člani, lahko nastopijo velike težave, če pride inšpekcija in bo v blagajni več gotovine, kot bi je moralo biti. Davčna lahko v resnici pride in se postavi za prodajni pult, odpre dnevno blagajno in prešteje denar ter naredi zapisnik o gotovini. Če to ne bo usklajeno z evidencami (na primer v POS-programu), bo lahko nastala težava.

4. Nakup materiala in opreme, ki nista namenjena izvajanju dejavnosti

Ker je plačevanje davka seveda neprijetno, podjetniki pogosto poskušajo prikazati čim več stroškov. Seveda s tem ni nič narobe, če so prikazani stroški dejansko upravičljivi in povezani z dejavnostjo ter ustvarjanjem prihodkov. Če pa podjetnik v želji davčne optimizacije poskuša v stroških podjetja prikazati vse mogoče – pri tem imam v mislih raznovrstne očitne zasebne stroške in nakupe –, pa se lahko zatakne. FURS ima namreč možnost nadzora tako pri obračunih DDV, kjer preverjajo morebitne neupravičene odbitke DDV od prejetih računov, kot tudi pri obračunu davka od dobička. Če je namreč obdavčitev nesorazmerno nizka v primerjavi s prometom, dobičkom preteklih obdobij ali pa s primerljivimi podjetji v panogi, lahko inšpektorji zahtevajo nadzor in pojasnila.

5. Izvajanje neregistriranih dejavnosti

Ker so podjetniki inovativni in vedno vidijo nove poslovne ideje, se lahko kaj hitro zgodi, da po odprtju podjetja opazi kakšno novo priložnost. S tem ni nič narobe, vendar marsikdo pri tem ne pomisli, da je treba pred začetkom izvajanja (nove) dejavnosti primerno urediti tudi papirologijo. Prvi korak pri tem je, da preveriš, ali je morda treba registrirati kakšno dodatno dejavnost in ob tem urediti še kaj povezanega. Inšpektorji pogosto naletijo na povsem normalna podjetja in sicer pogoste dejavnosti, ki pa obratujejo brez pravih dovoljenj. Podjetnik je preprosto začel s poslom, ni pa pomislil, da mora kaj dodatno prijaviti. In ker se ob registraciji določenih dejavnosti zahteva tudi izpolnjevanje kakšnih drugih pogojev (na primer obrtno dovoljenje ali kakšna licenca), se kaj hitro pokaže, da je naredil veliko napako.

6. Neprijava »pomagačev« v zavarovanje

Vsak, ki bo sodeloval v poslovnih operacijah tvojega podjetja, mora imeti nekako urejen status do podjetja. To je osnovna logika, ki jo moraš ponotranjiti. Ne glede na to, ali je to sorodnik, prijatelj, znanec, občasni pomagač, študent, brezposelni  ali celo ti sam, vedno moraš poskrbeti za ureditev vajinega medsebojnega razmerja in statusa – prijave v zavarovanje. V primeru, da nekdo dela in nima urejenega pravnega razmerja in statusa (prijave v zavarovanje), se lahko kaj hitro znajde pred obtožbo dela na črno … pa naj bo še tako nelogično. Še posebej pa je to kritično, kadar ta oseba dela z davčno blagajno ali na kakšen drug način sporoča določene podatke, ima stik z organi ali je javno izpostavljena.

7. Neprimerno ali zavajajoče oglaševanje

V primeru oglaševanja ste lahko na udaru iz več razlogov: mogoče konkurenci ne bo všeč, kaj in kako ponujate in s čim se javno izpostavljate; tudi državni organi (in njihovi zaposleni, inšpektorji itd.) so del javnosti. Javno oglaševanje lahko zmoti še marsikoga drugega, od zavistnih sosedov do nejevoljnih negativcev. Skratka, ko vas enkrat doleti prijava, se lahko zadeve razvijajo nepredvidljivo in pridejo v roke tudi kakšni inšpekciji. Ta se mora na prijavo tudi odzvati, in če nič drugega, to bo povzročilo nevšečnosti zaradi njihovih obiskov, pozivov in morebitnega razlaganja ter dokazovanja.

 

 

 

Avtor: Robert Dvoršek
 

O avtorju:

Robert Dvoršek je podjetnik, računovodja, podjetniški in finančni svetovalec. Je lastnik in direktor uspešnega podjetja Agencija Znajdi se d.o.o., ustanovitelj in direktor Zavoda Znajdi se, samostojni podjetnik, predsednik več društev in združenj. V poslovnem svetu ima obilo izkušenj - 15 let dela v računovodstvu, 13 let vodenja samostojnega računovodskega servisa, vrsto let pa se ukvarja z davčnim in finančnim svetovanjem. S podjetništvom in lastno poslovno kariero je pričel leta 2007 z ustanovitvijo zasebnega zavoda, nadaljeval z razvojem računovodskega servisa kot samostojni podjetnik, kasneje pa kot d.o.o.. Pred vstopom v poslovni svet je že več kot 10 let aktivno deloval v vodstvih različnih organizacij, društev in klubov. Poleg univerzitetne izobrazbe ima opravljena različna neformalna izobraževanja in za seboj vodenje več kot 100 projektov. Vse svoje izkušnje in znanja je združil v svoji prvi knjigi (Z)najdi se v podjetništvu. 
 
Vir slike iz naslovnice: Photo edited by Canva 
 
 
 
 
 
 
Tags :