Pogosto se mali davčni zavezanci (torej tisti, ki ne presežejo DDV praga) sprašujejo, kaj pomeni zanje poslovanje (storitve) s tujino. Odgovor je enostaven - pomeni komplikacijo. Skoraj sigurno pomeni potrebo po pridobitvi SI davčne številke (postati t.i. atipični zavezanec za DDV).. 

Podjetniki vsaj na začetku, pa tudi kasneje, pogosto posel opravljajo kar od doma, v garaži ali pa v urejeni pisarni za ta namen. Včasih niti ni nujno, da ima ta oseba v lasti kakšno nepremičnino, ampak pač dela od doma, tudi če je to najemniško stanovanje.

Neslutene razsežnosti epidemije bodo vsekakor ogromen izziv za gospodarstvo. Čeprav je v prvi vrsti zdravje, pa seveda vsi, še posebej podjetniki, upravičeno z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj dogodkov, omejitve in njhov vpliv na posel in dohodke. Vlada v ta namen pripravlja eno največjih državnih intervencij in ukrepe prilagaja sproti. 

Čeprav reševanje izrednih razmer ni mačji kašelj, pa si moramo priznati tudi, da smo v Sloveniji nagnjeni h kompliciranju in birokratizaciji. Tako so tudi zakonodaja in ukrepi v času epidemije, usmerjeni v pomoč gospodarstvu in posameznikom, vse kaj drugega kot pa enostavni.  

Ko se gospodarstvo obrne, je včasih potrebno tudi razmisliti o tem, da je čas za zaprtje firme. Odločitev seveda ni enostavna, vendar če drugače ne gre, jo je bolje sprejeti prej, kot pa prepozno. Dokler je v podjetju še kaj denarja za poplačilo obveznosti in dokler se še ne nabere ogromno izgube, bo izhod lastnikov lažji kot kasneje. So pa bistvene razlike pri tem, kako se zapre s.p. in kako druge oblike (na primer d.o.o., pa tudi zasebni zavodi itd). 

Napovedovanje prihodnosti je sicer zelo nehvaležno, sploh v času izrednih razmer in potencialnega drugega vala ter morebitnih ponovnih omejitev. Vendar pa vseeno – BDP se bo zmanjšal v letu 2020, verjetno praktično povsod. Pomembno vprašanje pa ostaja – koliko. Ob dramatičnih napovedih najhujše recesije v zgodovini, smo že kar vajeni govora o desetinah odstotkov spremembe. Eno bolj sprejetih teorij glede vpliva BDP na praktično najpomembnejši ekonomski kazalnik – stopnjo brezposelnosti – je prvi opredelil ekonomist Arthur Okun v Okunovem zakonu.