Delo na daljavo - danes in jutri

Delo na daljavo postaja nekaj, kar je bilo včasih bolj tema učbenikov in futurističnih napovedi. Tehnološke spremembe na področju povezljivosti, kolaboracijskih orodij in plačilnega prometa so omogočile, da lahko tisti, ki želijo imeti nekaj narejeno, to uredijo preko nekoga, ki ne bo pri njih zaposlen, ne bo sedel v njihovi pisarni in ga bodo po opravljenem delu tudi enostavno plačali. 
 
V osnovi bi izpostavil dve obliki dela na daljavo – prvo je v okviru zaposlitve oz. »ekskluzivnega« sodelovanja, drugo pa v obliki samostojnega izvajanja storitev (t.i. freelancerja). 
Prva oblika v bistvu pomeni, da za določenega delodajalca delate, po njegovih navodilih in njegovim nadzorom. Pri tem je razlika od tradicionalne zaposlitve bolj kot ne v tem, da delavec pač ni konstantno fizično prisoten pri delodajalcu. 
 
Še včasih je bilo pri tem veliko ovir in pomanjkljivosti. Oseba je imela težave pri komunikaciji, pri dostopu do podatkov, delodajalec je težko kontroliral delo, narejeno itd. Danes, ko je vedno več poslovanja »v oblakih«, digitalna transformacija pa glavna tema poslovnih in političnih forumov – marsikatera ovira iz preteklosti izginja. Delavec se tako zjutraj od doma prijavi v služben program (se »poštemplja«), v oblakih ga čaka vsa poslovna dokumentacija in vse informacije, ki jih potrebuje za delo, v sistemih za pregled opravil in kolaboracijo ga čakajo stare in nove zadolžitve, na intranetu preveri najnovejše novice, malo kasneje se preko video klica pogovorita z nadrejenim, vmes pa je tako ali tako prisoten in sodeluje v službeni klepetalnici, kjer si vsi ves čas izmenjujejo informacije o tekočih poslih in zadevah. Konec meseca po mailu dobi plačilno listo oz. obračun dela, prejme plačilo (v elektronski banki) in zadeva tako teče iz meseca v mesec in iz dneva v dan. Del tega so seveda tudi občasna srečanja v živo, pravi sestanki in družabne zadeve. Na ta način sta lahko delavec in delodajalec iz iste, ali pa povsem druge države, celo druge celine. 
 
Druga oblika pa je še bolj svobodna, kjer delavec ne dela eksluzivno za enega delodajalca, temveč z različnimi poslovnimi subjekti sodeluje projektno, po potrebi, občasno itd. Oseba dohodke pridobiva torej od več različnih »delodajalcev«, svoje delo pa razporeja med njih glede na prioritete, zahteve ali vrstni red. Tovrstna dela običajno oseba opravlja v okviru svoje registrirane dejavnosti (s.p.), ali pa za ta namen ustanovi podjetje, kjer je potem (samo)zaposlen. 
 
V to obliko bi spadalo tudi vse bolj razširjeno delo preko spletnih portalov za »free-lancanje« - kot so npr. Upwork, fiverr, flexjobs in drugi. V tem primeru subjekti, ki povprašujejo po določenih storitvah ali delu, na portal oddajo objavo dela, osebe, ki bi to delo izvedle, pa se javijo na objavo. 
Običajno portal deluje kot posrednik v širšem pomenu – t.j., da se komunikacija izvaja preko njihovih kanalov, plačilni promet se izvede preko njih (pri čemer zaračunajo tudi svojo provizijo). 
 
Delo na daljavo ima vsekakor mnogo pozitivnih vidikov – čas, ki ga sicer oseba porabi za prevoz na delo, lahko porab ali za delo, ali pa za kaj drugega – tudi stroški s tem ne nastajajo. Oseba si delo svoj urnik (običajno) prilagaja svojim potrebam, svojemu bioritmu oz. življenskim okoliščinam. Tudi iz vidika »delodajalcv« je rešitev ugodna, saj nimajo stroškov z zagotavljanjem npr. delovnega mesta v pisarni, prihranki so pri stroških, če podjetje posluje mednarodno, se na ta način optimizira obseg službenih potovanj itd. 
 
Ker svet postaja globalna vas, gonilna sila tega pa je seveda posel (poleg interneta, medijev in družabnih omrežij), bo v prihodnosti vsekakor dela na daljavo vedno več – delavci in delodajalci pa lahko že sedaj začnejo razmišljati, kako izkoristiti prednosti ter kako se izogniti nevarnostim povezanim s tem.